Če bi sedanjega Megana poskusili opisati samo z besedami pred približno desetimi leti, bi se znašli v hudi kaši. Nihče si verjetno pod takšnim opisom ne bi mogel predstavljati oblike avtomobila, ki bi osvajal tisoče in tisoče kupcev v najbolj iskanem, to je nižjem srednjem razredu avtomobilov. No, leta 2002 je ta oblika postala resničnost. Sprva je zbudila začudenje in nemara celo posmeh, a danes je v naših očeh že nekaj povsem običajnega. In ravno ko smo se ga navadili, je Renault lansko leto na trg poslal novo presenečenje, uradno poimenovano Megane Reanult Sport. Oblikovno je to sicer še vedno Megane, kot ga pač poznamo, a še tako neukemu očesu ne bodo ušli poudarki in posebnosti, ki kažejo na to, da ta Megane skriva v sebi nekaj več.

Sprednji del Megana Renault Sport je malce manj eleganten, zato pa veliko bolj agresiven. Celo malce vulgaren. Koničast nos ne zaznamujeta več v tolikšni dinamično postavljena velika žarometa, ki se agresivno širita navzgor in navzven. Mnogo bolj zgovoren je namreč odbijač, na katerem opazite ogromno odprtino za zrak in polkrožna zavihka ob zunanjih straneh, ki se obliki odbijača nekako ne prilagajata in sta vanju nameščeni sprednji meglenki. Maska je še vedno zlita kar v sprednji odbijač, na njej pa izstopa velik Renaultov diamant torej emblem. Še to: reže za zrak niso vodoravne, ampak jih je zamenjala mreža veliko bolj športnega videza.

Pokrov motorja je vsaj na pogled enak, kot pri navadnem Meganu, se pa Megane Renault Sport razlikuje od navadnega po kakšen centimeter ali dva širših blatnikih, s tem, da to razliko opazite na zgornjem delu ob pokrovu motorja in ne pri kolesih, kot bi morda sprva pomislili.

S strani je Megane Renault Sport še najbolj podoben navadnemu. O njegovem športnem značaju lahko sklepate po tem, da ima le dvoje vrat, po zgovornem napisu Renault Sport na kovinski ploščici vratnih letev in po opaznem, v barvo vozila odetem zadnjem strešnem spojlerju. Pod poudarjenimi in ravno odrezanimi robovi blatnikov se opazi še en adut športnosti. Odprtine koles namreč zapolnjujejo 18 palčna 8-kraka lita platišča obuta z gumami dimenzij 225/40/18.

Zadek razburja. V zgornji polovici ni prav nič posebnega. Tretja zavorna luč v strešnem spojlerju, nizko in navpično zadnje steklo, (pre)kratek zadnji brisalec in zanimiva kombinacija zadnjih luči ter Renaultovega logotipa na pokrovu prtljažnika vam nesporno povedo, da pred vami stoji (navaden) Megane. Z izjemo zopet zgovornega napisa Renault Sport na levi strani. No, spodnja polovica zadka vam dvigne adrenalin. Razširjen in proti tlom podaljšan odbijač nosi registrsko tablico, pod njo pa se nahaja nekakšen zajeten dvodelni mrežast difuzor za lažji pretok zraka, iz katerega sta speljani na prosto tudi dve kromirani, ovalno oblikovani izpušni cevi, razmaknjeni približno za širino registrske tablice ena od druge. Res nenavadno, tako kot je nenavaden ves Megane Renault Sport.

Notranjost tega 4220 mm dolgega, 1780 mm širokega in 1422 mm visokega avtomobila (Megane Renault Sport je malenkostno daljši in širši, a zato nižji od klasičnih 3-vratnih Meganov) je prav tako posvečena športnemu počutju. Pri testnem avtomobilu je bila odeta v zanimivo temno sivo in črno kombinacijo, s prav zabavnimi dodatki v značilni Renault Sport oranžni barvi. Pri tem so mišljeni varnostni pasovi in nekatere druge igračke.

Vstop v Megana Renault Sport vam olajša sistem za prepoznavanje kartice že, ko se z le to dovolj približate vozilu. Ob vstopu vas najprej pozdravijo sedeži. Vsi, še zlasti sprednja, so izrazito športni, odeti v kombinacijo usnja in kakovostnega velurja, školjkasto oblikovani in obeleženi (spet) z napisom Renault Sport. Prostornost spredaj je zadovoljiva, več pritožb utegnete slišati z zadnje klopi.

Voznikov prostor je urejen in pregleden, drobni dodatki pa opozarjajo, da sedite v izrazito športni izvedenki Megana. Meganova armaturna plošča je že tako ali tako zelo drzna in moderna in tako tudi Megane Renault Sport po tej plati ne zaostaja. V usnje oblečen volan je športno 3-krak, opremljen z gumbi za uravnavanje osvetljenosti instrumentov in za uravnavanje tempomata. Ob njem so nameščene tudi vse običajne ročice za smernike in brisalce, ki vključujejo tudi vrsto drugih funkcij, npr. upravljanje meglenk, brisalca zadnjega stekla, potovalnega računalnika in druge. Desno od volana, pod ročico za brisalce se nahaja tudi praktičen upravljalnik za radio. Dva velika in pregledna merilnika za hitrost in vrtljaje motorja na instrumentni plošči objemata LCD prikazovalnika za kilometre in za nadzor vozila oz. za funkcije potovalnega računalnika. V merilniku hitrosti je še skrit manjši števec za temperaturo hladilne tekočine, v merilniku vrtljajev pa prav tako majhen števec za gorivo. Da je avto posebnež, priča končna številka 270 na merilniku hitrosti.

Sredinska konzola je strmo navpična, polkrožno izbočena proti notranjosti vozila in razgibano oblikovana. Na njenem vrhu se nahaja velik LCD zaslon za prikazovanje funkcij avtoradia, ure in zunanje temperature. Pod njim sta dve podolgovati reži za zrak, ki na notranjih straneh polkrožno objemata okrogel displej in nekaj gumbov za upravljanje sicer zmogljive avtomatske klimatske naprave. Kakšne pol širine tega displeja niže na levi in desni strani sta nameščena venčka stikal in gumbov za upravljanje ventilacije, klimatske naprave in gretja zadnjega stekla. Še niže je zelo soliden CD avtoradio, ki kljub temu, da na njem nič ne piše, ne more skriti dejstva, da ga je izdelal Philips. Seveda ni nič slabega v tem, celo nasprotno, njegov zvok in kvaliteta sta zelo prepričljiva. Edino njegov gumb za vklop in izklop je ubogal le vsako tretjo ali četrto pot. Minus točka. Pod radiem je bil v testnem avtomobilu nameščen trojni predalnik za CD plošče, za doplačilo pa si na tem mestu lahko omislite kompaktni CD izmenjevalnik za 6 CD-jev.

Še niže se nahaja nekaj, brez česar v Meganu ne gre. Gumb z napisom start/stop, ki ni namenjen pralnemu stroju, ampak zagonu in zaustavitvi motorja. Pod njim pa seveda reža, kamor morate najprej vstaviti kontaktno kartico. Brez nje še bolj ne gre. Desno od najpomembnejšega gumba sta še stikali za vključitev vseh smernikov in za zaklepanje oz. odklepanje vozila iz notranjosti. Najprej sledi nekaj lukenj za premični pepelnik in za držalo pijač, nato pa kratka, športna prestavna ročica, ki pa začuda ni bila odeta v aluminij, kot so bili v testnem avtomobilu vanj oblečeni pedali in naslon za levo stopalo. Zajetna konzola med sprednjima sedežema služi kot odličen naslon za roke, v sebi pa skriva tudi uporaben predal za odlaganje drobnarij. Najbolj na tem mestu ugaja iz njegove sprednje strani izpeljana ročica ročne zavore dvokrakega letalskega tipa.

Na sovoznikovi strani ni posebnosti, razen uporabnega predala za odlaganje predmetov v armaturni plošči. Zelo priročna predala sta nameščena še v tleh pod preprogo na voznikovi strani, kjer je v testnem avtomobilu bila nameščena mapa z vsemi dokumenti avtomobila in pod preprogo na sovoznikovi strani, kjer je bila nameščena škatla prve pomoči.

Tako kot pri vseh 3-vratnih avtomobilih je dostop do zadnje klopi primerno otežen, a še znosen. Na zadnji klopi je prostora povprečno veliko, ampak tudi kakšno daljšo vožnjo bi lahko prenesli. Tudi obloge vrat so izdelane iz razmeroma kakovostnega materiala, na voznikovih se nahaja tudi komandna plošča s stikali za pomik sprednjih stekel (zadnjih ni mogoče odpirati) in za pomik zunanjih ogledal. Tudi v vratih najdete po vzoru nekaterih velikih starejših Renaultov predalčka za odlaganje drobnarij s pokrovom. Lično in skrito obenem.

Notranjost Megana Renault Sport obeležuje torej razgibana športnost, ki jo odlikujejo bistveno kakovostnejši materiali in nekateri športni dodatki v primerjavi z običajnimi Megani. Okolje je posvečeno vozniku, a tudi ostali potniki se bodo počutili dovolj varno in udobno. Skratka, Megane Renault Sport je narejen dovolj temeljito, da se vožnja z njim prelevi v pravi užitek.

Vožnja z Meganom Renault Sport je veselje, ki ga zlepa ne boste pozabili. Dvolitrski turbinsko polnjeni štirivaljnik je lahko zelo miren, tih in na videz nebogljen, lahko pa požene Megana v takšen galop, da je veselje. Ob zagonu hladnega motorja lahko začutite trzljaj ali dva, vendar takoj nato motor steče mirno in enakomerno. Motorja se v mirovanju v kabini praktično ne sliši. Ko avtomobil premaknete z mesta, vas prijetna tišina spremlja še vse tam do 3000 vrtljajev, ko boste začutili, da turbinski polnilnik začne zajemati polno sapo in čaka na vaš ukaz s stopalko za plin. Avtomobil tedaj postane ostro odziven, kar boste začutili najmanj tako, da vas bo odločno potegnil v sedež. Pospeševanje in veselje do vrtenja v prvi in drugi prestavi sežeta do polnih 7.000 vrtljajev, ko vas opomni blokada vrtljajev. V prestavah od tretje naprej pa se le ta oglasi nekoliko prej in sicer pri 6500 vrtljajih. Dobro za varovanje motorja, ni kaj.

Volan, opremljen s servotronic sistemom je sprva mehak kot igračka, le malo kasneje pa postane trd in neposreden ter dobro prenaša povratne informacije z vozišča. (Pre)trdo in približno tri centimetre nižje podvozje v primerjavi s klasičnimi Megani je pustilo v meni mešane občutke. Po eni strani je dejstvo, da je Megane Renault Sport stabilen. Nagibanja v ovinkih skorajda ni, dodatno pa za vas in vašo varnost skrbi tudi sistem za stabilizacijo vozila ESP, ki se ga, mimogrede, ne da izklopiti, kakor tudi ne sistema proti zdrsu pogonskih koles ASR. A čeprav je avto po tej plati zelo stabilen, pa moram pograjati njegovo obnašanje zlasti pri odločnem pospeševanju in zaviranju. Čutiti je namreč, kot da podvozje in karoserija tega 1355 kg težkega avtomobila nista kos brutalni moči motorja. Slab občutek je pri naglem pospeševanju povzročalo nenehno zvijanje podvozja, kot bi pogonski kolesi zgubljali stik s podlago. Nekajkrat se je celo zgodilo, da se je avto od kratkih in ostrih neravnin na cesti (recimo kakšne nenatančno narejene zaplate) dobesedno odbil, pogonska kolesa pa so se za trenutek zavrtela v prazno. Pri odločnem zaviranju je bilo nasprotno čutiti, kot da zadek rahlo sili iz svoje smeri. Kot sem že zapisal, zdi se, da so podvozje in gume preseka 40 nekoliko pretrda obutev za razmeroma lahek avtomobil. Ob tem vam predlagam, da za Megana Renault Sport izbirate ceste, ki so predvsem lepe in gladke. Za vse drugo ga je tako ali tako škoda.

Prestavna ročica ročnega 6-stopenjskega menjalnika je tipično renaultovska, mehka, kratkih in ostrih gibov in ne ravno preveč natančna. Sicer zlahka drsi iz prestave v prestavo, ob tem pa me je zabavalo dejstvo, da se Renault očitno še ne namerava posloviti od značilnega obročka na poteg na prestavni ročici, ko želite prestaviti in voziti vzvratno. Prestavna razmerja so sprva kratka (od 1 : 3.89 v prvi do 1 : 0.95 v šesti prestavi), najvišji prestavi pa sta že kar potovalno dolgi. Odlično jih dopolnjujeta moč in navor motorja.

V notranjosti vas lahko spremlja tišina, značilna za limuzine. Vendar le, dokler ne boste izkoristili kick down gumbka pod pedalom za plin, ko zvok iz izpušnih cevi postane rezek, ob odprtem oknu pa boste zaznali tudi značilen sik turbine. Aerodinamika avtomobila ustvarja prijeten piš vetra, tudi pri višjih hitrostih. Moram pa omeniti, da se avto pri hitrostih, višjih od 200 km/h, obnaša precej plavajoče, kar dokazuje, da mu morda vseeno manjka kakšen kilogram teže.

Raven varnosti in zaščite, kot jo ponuja Megane Renault Sport je dobro znana. 5 zvezdic po EURO NCAP opravičujejo kar 10 zračnih blazin (sprednje, stranske spredaj in zadaj, blazine za preprečitev zdrsa telesa potnikov s sedežev spredaj, napihljiva varnostna zavesa in še in še), prilagodljivi in z zategovalniki opremljeni varnostni pasovi, ABS, EBA, ESP, ASR in drugi dodatki. Izjemno togo oblikovana karoserija je posvečena izredno trdni potniški celici. Pomemben varnostni dodatek so tudi ostali elementi aktivne varnosti, kot so xenonski žarometi, samozatemnitvena ogledala. Ne bi bilo prav, če bi pozabil omeniti same zmogljivosti avtomobila, ki vas lahko ubranijo pri tveganem prehitevanju, nenadnem naglem zaviranju, vožnji skozi ovinke in izogibanju oviram. Graja velja edinoma tečnemu in glasnemu opozorilniku za nepripete varnostne pasove, ki ne utihne niti takrat, ko želite avto zapeljati na dvorišče ali v garažo. Prelisičiti ga ne morete.

Testni avtomobil je poganjal štirivaljni bencinski motor, prostornine 1998 cm3, največje moči 166 kW (225 PS) pri 5500 vrtljajih, s po štirimi ventili na valj, elektronskim sistemom vbrizga goriva po sistemu MPI in turbinskim polnilnikom. Največji navor, ki ga razvije že pri 3000 vrtljajih in nespremenjen traja skoraj vse do 5500 vrtljajev, znaša 300 Nm. Moč in navor se prenašata na sprednji kolesi preko šest stopenjskega ročnega menjalnika.

Zmogljivosti so več kot zadovoljive. Po tovarniških podatkih zmore Megane Renault Sport od 0 do 100 km/h v 6,5 sekunde. Najvišja možna hitrost znaša 236 km/h, 400 m poti zmore v ca. 14 sekundah in pol.

Testni Megane Renault Sport se je pri preizkušanju zmogljivosti dobro izkazal. Motor se pri pospeševanju z ostrim zvokom oglasi, ko kazalec preseže dobrih 3000 vrtljajev. Z vsemi stranskimi učinki je občutek pri pospeševanju skoraj tak kot v Porscheju Carreri, seveda ob upoštevanju dejstva, da se hitrost v Meganu čuti veliko bolj intenzivno. Avtomobil zelo odločno pospešuje tudi takrat, ko je kazalec za hitrost že prekril številko 160 km/h, navidezna končna postaja pa znaša ca. 245 km/h po števcu pri ca. 5600 motornih vrtljajih v šesti prestavi, seveda. Čeprav menim, da bi glede na natančnost merilnika hitrosti lahko iz njega iztisnili še kaj več. Omenim naj, da je Megane Renault Sport sicer po duši bolj narejen za igrive pospeške in za lahkotno vožnjo skozi ovinke. Avtocestne užitke raje prepustimo kakšnim večjim križarkam.

Poraba? Po tovarniških podatkih znaša nekje med 7,1 litra pri izvenmestni in 13,2 litra pri mestni vožnji. Kombinirana vožnja torej približno 8.8 litra 98 ali še bolje 100 oktanskega bencina na 100 prevoženih kilometrov. Renault nas v to ni preveč prepričal. Potovalni računalnik se je skoraj ves čas sukal okrog številke 13,4 litra na 100 prevoženih kilometrov. Vendar roko na srce, avtomobilu nismo prizanašali, večji del voženj pa je bil še mestnih povrhu. Nasprotno je namreč računalnik pokazal, da pri umirjeni vožnji na relaciji lahko Megane Renault Sport pije tudi samo kakšne 6,5 litra. Ampak le kdo bi ga vozil tako ležerno?

Megane Renault Sport Coupe bo, sodeč po ceniku prodajalca, vaš za ca. 7.225.000 SIT. Če k tej ceni prištejemo še doplačilo za usnje na sedežih, cena naraste na ca. 7.5 mio SIT.

Med konkurenco lahko naštejemo kar nekaj zanimivih avtomobilov: Golf serije V GTI od 8.300.000 SIT dalje, Seat Leon Cupra R od 7.567.000 SIT naprej, Audi A3 3.2 V6 Ambition od 8.438.000 SIT dalje, Opel Astra 2.0 Turbo Cosmo od 5.615.000 SIT dalje, Honda Civic Type-R od 5.850.000 SIT naprej. Cene so informativne. Prav tako niso upoštevani popusti, akcijske ponudbe in podobne posebnosti.

Megane Renault Sport po cenovni plati iz te ponudbe ne izstopa. Je nekje na sredi. Ima pa eno prednost. To, da bi marsikdo utegnil vašega Megana Renault Sport krepko podcenjevati. Dokler mu seveda ne bi vrnili milo za drago…

Zaključek Megane Renault Sport je pravzaprav Renaultova ponovna oživitev ponudbe dostopnih športnikov, ki nudijo dovolj užitka in veselja tudi pri vsakdanji uporabi. Je nekakšno nadaljevanje tradicije in slovesa, kot so ga nekoč imeli modeli Renault 5 GT turbo, Renault 21 2.0 turbo, Renault 19 16V Villiams, za slednjim pa je ostala (z izjemo Clia RS) skoraj desetletna praznina. No, Megane Renault Sport je med naštetimi edini, ki ima krepko čez 200 konjskih moči. To pa pove dovolj.

Za: - drzna oblika in izgled Proti: - omejena prostornost OCENA Zunanjost: Notranjost: Vozne lastnosti: Zmogljivost in poraba: Cena, Konkurenca: Skupaj:

	Avto Škafar d.o.o. Plese 1 9000, Murska Sobota
	02/ 522 32 30  041/ 747 583  02/ 522 32 32 saso.skafar*dealer.renault.si http://www.avtoskafar.si